Trump pred srečanjem z Zelenskim: Ukrajina lahko konča vojno, če ne bo vstopila v Nato

Ameriški predsednik Donald Trump je pred današnjim srečanjem poudaril, da lahko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konča vojno z Rusijo, če to želi, vendar pa v okviru mirovnega sporazuma Ukrajina ne bo vstopila v zvezo Nato. Kot je še zapisal na družbenem omrežju Truth Social, Ukrajina tudi ne bo dobila nazaj polotoka Krim.

V nedeljo je posebni odposlanec Bele hiše Steve Witkoff sicer povedal, da se je Putin na petkovem srečanju s Trumpom strinjal z ameriškimi in evropskimi varnostnimi zagotovili za Ukrajino, podobnimi kolektivni obrambi Nata. Šlo naj bi za možnost, da ZDA ponudijo Ukrajini zaščito, podobno 5. členu Severnoatlantske pogodbe, kar je eden od glavnih razlogov, zakaj si Ukrajina želi članstva v Natu.

Dodal je še, da je Rusija nekoliko popustila glede petih ukrajinskih regij. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre najverjetneje za Doneck, Lugansk, Herson, Zaporožje in Krim.

Trump je ob tem na družbenem omrežju Truth Social najavil "velik napredek", podrobnosti pa ni razkril. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je opozoril, da bodo sledile nove sankcije, če mirovni sporazum ne bo dosežen.

Witkoff je napovedal, da pričakuje, da bodo pogovori z Zelenskim produktivni. "Upam, da bomo imeli produktivno srečanje, da bomo dosegli resnično soglasje, da se bomo lahko vrnili k Rusom in pospešili ta mirovni sporazum ter ga sklenili," je dodal.

Za Ukrajino pogoj prekinitev ognja

Zelenski je pred srečanjem posvaril pred polovičnimi sporazumi za končanje vojne in poudaril, da mora biti mir trajen. Dodal je, da se ne sme ponoviti scenarij izpred let, ko je bila Ukrajina prisiljena predati Krim in del Donbasa na vzhodu države, Putin pa je to izkoristil kot odskočno desko za nov napad.

Zelenski je tudi poudaril, da varnostna zagotovila, ki jih je Ukrajina prejela leta 1994, niso uspela zaščititi države. Dodal je, da Ukrajina ne bi smela prepustiti polotoka Krim Rusiji in da mora Rusija končati vojno, ki jo je začela. "Upam, da bo naša skupna moč z Ameriko in našimi evropskimi prijatelji prisilila Rusijo k resničnemu miru," je še zapisal ukrajinski predsednik.

V enih od prejšnjih izjav je ukrajinski predsednik še opozoril, da ima Putin veliko zahtev, ki jih je treba preučiti, a da je prvi pogoj prekinitev ognja. Poudaril je pomen ZDA pri zagotavljanju varnostnih zagotovil za Ukrajino: “Potrebujemo varnost, ki bo v praksi delovala kot Natov 5. člen." O omenjenem mehanizmu si želi več informacij.

Kaj je grenka pilula?

Kot je dejal novinar CNN Nick Paton Walsh, je možnost tovrstnih varnostnih zagotovil, ki bi jih glede na povedano lahko zagotavljale ZDA in EU, "sladkorček" za Ukrajino. Vprašanje pa je, kaj je "grenka pilula".

To bi bile lahko Putinove zahteve glede ozemlja, saj po navedbah CNN, ki se sklicuje na evropske vire, ruski predsednik želi celotno regijo Donbas. S časom, ki si ga je kupil na vrhu na Aljaski, bi ruske sile lahko dosegle napredek v tej regiji, kjer trenutno potekajo intenzivni boji.

Putin si je kupil veliko časa, je še dejal Paton Walsh. Takojšnja prekinitev ognja, glede katere so se pred sestankom na Aljaski vsi strinjali, po sestanku ni več prioriteta. Trump zdaj meni, da je najboljši način za konec vojne sklenitev mirovnega dogovora. Kot je pojasnil v objavi na omrežju Truth Social, bi mirovni dogovor končal vojno, medtem ko dogovori o prekinitvi ognja pogosto ne zdržijo. "To je zelo velika sprememba in zmaga za Putina, ki si najbolj želi pridobiti čas," je zaključil novinar CNN.

Trump naj bi podpiral Putinov načrt glede priključitve ozemelj

Spomnimo, mediji so po vrhu na Aljaski poročali, da je Putin kot pogoj za končanje vojne zahteval umik ukrajinskih sil iz Donecka in Luganska. Ob tem naj bi omenil možnost zamrznitve frontne črte v južnih regijah Herson in Zaporožje.

Po pisanju časnika New York Times, ki se je skliceval na dva evropska uradnika, je Trump evropskim sogovornikom povedal, da podpira načrt za sklenitev miru, po katerem bi Ukrajina Rusiji odstopila ozemlja, ki so jih v času vojne zasedle ruske sile. Kot rečeno, naj bi Rusija sicer nekoliko popustila glede nekaterih regij.

EU pripravljena "opraviti svoj del"

Zelenski v Belo hišo ne odhaja sam. Tja ga bodo spremljali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa tudi voditelji Nemčije, Združenega kraljestva, Francije, Italije, Finske in zveze Nato.

Von der Leyen je v nedeljo pozdravila Trumpov predlog o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. “Koalicija voljnih, vključno z Evropsko unijo, je pripravljena opraviti svoj del," je zagotovila.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je po nedeljskem virtualnem srečanju zaveznic Ukrajine v okviru t. i. koalicije voljnih napovedal, da bodo evropski voditelji od Trumpa zahtevali pojasnila, koliko bo podprl varnostna zagotovila za Ukrajino. Izrazil je prepričanje, da si Putin ne želi miru.

Grenak okus po februarskem srečanju

Rubio je v nedeljo zavrnil navedbe, da evropski voditelji na srečanje v Ovalno pisarno prihajajo zato, da bi preprečili, da bi Trump Zelenskega prisilil v slab dogovor.

"Gre za neumno poročanje medijev, da (evropski voditelji) jutri prihajajo zato, ker bo Trump sicer prisilil Zelenskega v slab dogovor. S temi ljudmi se že tedne ukvarjamo s to zadevo. Jutri prihajajo, ker so se tako odločili. Povabili smo jih," je dejal za CBS.

Februarsko srečanje Zelenskega in Trumpa v Beli hiši – prisoten je bil tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance – je bilo prava predstava ustrahovanja. Trump je Zelenskemu – predsedniku suverene države, ki jo je Rusija napadla pred tremi leti – očital, da ogroža življenja milijonov ljudi, da se igra s tretjo svetovno vojno ter da ameriški administraciji ni pokazal dovolj hvaležnosti. Ukrajinska delegacija je morala predčasno zapustiti Belo hišo, novinarsko konferenco so odpovedali.

V odgovoru na novinarsko vprašanje o tem incidentu je Rubio včeraj odgovoril: "Ali veste, koliko sestankov smo imeli od takrat? Imeli smo en sestanek s Putinom in kakšnih deset z Zelenskim." Ali to drži, ni jasno.